{"id":42,"date":"2019-09-13T08:47:00","date_gmt":"2019-09-13T08:47:00","guid":{"rendered":"http:\/\/oktet-desetibrat.si\/?page_id=42"},"modified":"2023-08-04T11:01:20","modified_gmt":"2023-08-04T09:01:20","slug":"anekdote","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/anekdote\/","title":{"rendered":"Anekdote"},"content":{"rendered":"\n<p>V na\u0161em toliko in toliko letnem\ndelovanju se nam je zgodilo marsikaj zanimivega. Morda bo katera od teh anekdot\nzanimiva tudi za obiskovalce spletne strani. Pa \u010dez kak\u0161en mesec spet pokukajte\nna to stran, sigurno bo \u0161e kaj novega.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>POMLAJENI SLOVENSKI OKTET<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Poleti 1982 smo se odpravili na na\u0161o\nprvo raj\u017eo v &#8220;tujino&#8221;. Od\u0161li smo v Bakar, malo mestece pri Reki, na\nHrva\u0161kem, torej takrat \u0161e v bratski Jugoslaviji. Imeli so prireditev Bakarska\nno\u010d. Povabili so nas kot predstavnike pobratenih ob\u010din ali krajevnih skupnosti,\nsaj ni ve\u010d pomembno.<\/p>\n\n\n\n<p>\u017de odhod je bil zanimiv. Milan in Janez,\noba zaposlena na \u017eeleznici sta ugotovila, da bo vlak, s katerim naj bi okoli\npoldneva odpotovali imel vsaj pol ure zamude, \u010de ne ve\u010d. To je pomenilo, da\nimata dovolj \u010dasa \u0161e za eno hitro kavico. Ostali smo \u010dakali na vlaku in ta\nza\u010duda ni imel zamude. Skozi okno odhajajo\u010dega vlaka smo v daljavi opazili oba\nna\u0161a pevca, kako se prav po\u010dasi vra\u010data proti peronu. Seveda sta zamudila vlak.<\/p>\n\n\n\n<p>Ostali smo sre\u010dno prispeli na Reko, kjer\nnas je pri\u010dakala poplava plakatov z vabili na prireditev Bakarsko no\u010d. Na njih\nje bilo z najve\u010djimi mo\u017enimi \u010drkami napisano BAKARSKA NO\u010c in SLOVENSKI OKTET,\nvse ostalo je bilo napisano z majhnimi \u010drkami. Kar malo groza nas je bilo, ko\nsmo videli kdo bo tudi prepeval na prireditvi. Jure se je za\u010del spra\u0161evati, kaj\nsploh mi po\u010dnemo tam. Ampak, smo se okoraj\u017eili, ker smo \u017ee tukaj, bomo tudi\npeli, pa naj bo kar bo. Ko smo pri\u0161li z avtobusom v Bakar ni bilo nobenega od\npevcev Slovenskega okteta \u0161e nikjer.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010cez pribli\u017eno dve uri, ko smo bili sredi\npoznega kosila ali zgodnje ve\u010derje smo v daljavi zagledali Milana in Janeza,\nkako se veselo pogovarjata z nekim dekletom. Ko so se pribli\u017eevali je bilo\nopaziti, da je z obema Vojka, Juretovo dekle, sedanja \u017eena in prva odvetnica na\n\u010crnu\u010dah. Tisti dan je imela izpit na fakulteti. Po uspe\u0161no opravljenem izpitu\nnam je pri\u0161la samo pomahat na kolodvor. Tam je sre\u010dala le na\u0161a zamudnika, ki\nsta jo enostavno pripeljala s seboj. Njen izvoljenec Jure je sedel s hrbtom obrnjen\nproti prihajajo\u010dim in ko smo mu omenili, da prihajata Milan in Janez v dru\u017ebi\nnjegove Vojke se mu je kar zaletela tista ri\u017eota, ki jo je ravno imel v ustih.<\/p>\n\n\n\n<p>To je bilo prvo presene\u010denje ve\u010dera.\nSledilo je drugo, ni\u010d manj zanimivo. Organizatorji so se pohvalili, da seveda\npoznajo Slovenski oktet, da so \u017ee nastopali v Bakru, da je vse tako kot bi\nmoralo biti, le pevci okteta so se zelo pomladili odkar so jih zadnji\u010d sre\u010dali\n(takrat smo imeli v povpre\u010dju 20 let !). Drugega okteta tisti ve\u010der v Bakru ni\nbilo. Bili smo oktet iz Slovenije ali druga\u010de povedano Slovenski oktet.<\/p>\n\n\n\n<p><br>\n<strong>IGORJEV MAGI\u010cNI FOTOAP<\/strong><strong>ARAT<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Bilo je \u0161e v tistih \u010dasih, ko si se\nmoral, \u010de si hotel imeti kvalitetno tehni\u010dno robo, zatekati k neslavnemu, tedaj\nvseljudskemu \u0161portu &#8211; \u0161vercanju \u010dez mejo. Na\u0161 tedanji drugi tenor Igor Prin\u010di\u010d\npa je do takrat najbolj\u0161ega fotoaparata Canon A1 pri\u0161el na bolj uglajen na\u010din.\nV Italiji mu je umrl nek sorodnik in so v zapu\u0161\u010dino pri\u0161teli tudi fotoaparat,\nkaterega ponosni lastnik je postal Igor natanko en dan pred oktetovo turnejo v\nZagreb in Sarajevo. Seveda je \u0161el fotoaparat z nami na turnejo. Igor je z\nveseljem pritiskal na spro\u017eilec in usta so mu lezla \u010dedalje v ve\u010dji nasmeh.\nKon\u010dno se je le pohvalil, da je to res dober fotoaparat, saj je na en navaden\nfilm spravil \u017ee precej ve\u010d kot 60 posnetkov, pa \u0161e ni\u010d ne ka\u017ee, da bi bilo\nkmalu konec filma. (ponavadi se na film spravi na primer 24 ali 36 posnetkov.)\nNaredil je \u0161e dobrih deset posnetkov in ker filma nikakor ni hotelo biti konec,\nsmo pri\u010deli glasno ugotavljati, da verjetno sploh nima filma v aparatu. To\nugibanje je Igor takoj demantiral reko\u010d, da je vendar sam \u0161e v trgovini vstavil\nfilm v aparat. Da je film v aparatu \u010disto zares bil, smo kmalu ugotovili, jasno\npa je bilo tudi to, da ni bil pravilno vstavljen v fotoaparat in kdo ve, \u010de\ntedaj ne bi preverili tega, kako dolgo bi Igor \u0161e fotografiral.<\/p>\n\n\n\n<p>Najbolj neumno pri vsej stvari je, da\nsmo izgubili kar nekaj dokumentov na\u0161e rado\u017eivosti, saj smo se vsi prav\nganljivo noro nastavljali pred objektiv.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>VELIKA KLADU\u0160A<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Poleti 1985 je bil oktet del ob\u010dinske\ndelegacije, ki je obiskala pobrateno ob\u010dino Velika Kladu\u0161a v Bosni. Sprejem je\nbil za nas nekaj zelo posebnega. Vsega je bilo v izobilju.<\/p>\n\n\n\n<p>Zve\u010der smo imeli pred koncertom parado\nskozi Veliko Kladu\u0161o. V paradi je bilo poleg nastopajo\u010dih tudi bataljon\ndoma\u010dinov, ki so dr\u017eali v naro\u010dju vsak svojo koko\u0161 ali purana (Velika Kladu\u0161a\nje bila znana po menda najve\u010dji farmi perutnine v tedanji Jugoslaviji).<\/p>\n\n\n\n<p>Koncert pa je bil nekaj posebnega. Na\u0161e\npetje je bilo nekak\u0161no ma\u0161ilo za \u010das, ki so ga potrebovali folkloristi, da so\nse preoblekli. Mi smo sicer vnaprej posredovali pesmi, ki jih nameravamo\nzapeti. Napovedovalec je te pesmi vneto napovedoval. Mi pa smo \u017ee po prvi pesmi\nugotovili, da publiki ni ravno do raznih Gallusov in podobne &#8220;visoke&#8221;\nkulture, ampak da jih zanima bolj preprosta glasbena zvrst. Zato smo po\nnapovedi npr. Gallusovega moteta zapeli raje kak\u0161no drugo. Bo\u017ei\u010d Jure, ki je\ntedaj dajal intonacije je samo pevcem povedal katero pesem bo intoniral in mi\nsmo zapeli na primer veselo slovensko narodno pesem. In tako ves ve\u010der do\nkonca. Niti ena pesem ni bila tista kot jo je napovedovalec napovedal. Ker je\nbil to Metodov prvi nastop z oktetom po enem letu je nekaj pesmi zapel kar na\nplayback &#8211; samo odpiral je usta.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Eden od slovenskih kantavtorjev (Toma\u017e\nPengov) jo je isti ve\u010der v isti dvorani odnesel precej slab\u0161e. Najprej je pesem\nzrecitiral v originalu, nato jo je povedal v prevodu, nazadnje pa jo je \u0161e\nzapel. Med vsakim tem dejanjem pa je poizku\u0161al publiki dopovedati vso pesni\u0161ko\nglobino. Prvo pesem so poslu\u0161alci \u0161e nekako potrpeli, pri drugi je bilo \u017ee\nprecej hude krvi, pri tretji pesmi pa so imeli obiskovalci vsega dovolj in so\nvzeli stvar v svoje roke in so ga&nbsp;iz\u017evi\u017egali in nagnali z odra. On jim pa\ntudi ni ostal dol\u017ean in je publiko nazaj nahrulil vsaj kot&nbsp;nekulturne&#8230;\n&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Prava veselica pa se je za\u010dela \u0161ele ob\npolno\u010di, ko so nas pripeljali z ve\u010derje. \u0160kero in Milan sta si za\u017eelela \u0161e eno\npivo pred spanjem in sta od\u0161la v prazno hotelsko restavracijo. Nekje po tretjem\npivu sta videla, da natakar ureja nek pladen z pe\u010deno ov\u010detino. Namignila sta\nmu, \u010de se da kak\u0161en ko\u0161\u010dek dobiti, da ne bi ostala samo pri pija\u010di. Natakar je\nbrez besed postavil pred njiju cel pladenj. Ko sta hotela pla\u010dati je bil\nodgovor &#8211; &#8220;ni\u010d, saj ste na\u0161i gostje&#8221;. V tem trenutku sta nesebi\u010dno\npomislila na preostali del okteta, ki je bil \u017ee v posteljah in na njun poziv\nsmo se prijazno odzvali. Na\u0161e po\u010detje v hotelski restavraciji so za\u010dutili tudi\nfolkloristi in v nekaj minutah je bila restavracija polna. Jedli smo, pili, od\nnekod so folkloristi prinesli in\u0161trumente in pri\u010dela se je prava veselica.\nKmalu so prispeli \u0161e doma\u010di muzikantje in veselica je trajala do jutra. Na\u0161\nJanez (Kukovica) se ni \u017eelel udele\u017eiti zabave, zato smo ga z rjuho vred\npostavili pred vrata hotelske sobe, klju\u010d pa odnesli na recepcijo. Reve\u017eu ni\npreostalo ni\u010d drugega, kot da se nam pridru\u017ei \u2013 oble\u010den samo v rjuho.<\/p>\n\n\n\n<p>Naslednji dan smo se z gostitelji vozili\nna oglede okoli\u0161kih znamenitosti in eden od njih &#8211; vodja ob\u010dinske voja\u0161ke uprave\n&#8211; nam je \u0161est let vnaprej, mo\u010dno pijan in v solzah, napovedal: &#8220;Momci, bit\n\u010de rata !&#8221; \u0160e ve\u010d stvari, ki so se kasneje v resnici zgodile je napovedal.\nVerjetno bi povedal \u0161e ve\u010d, \u010de mu preostali gostitelji nebi zagrozili, naj\nutihne. Takrat mu nismo verjeli, saj je bila to za vse nas nekaj najbolj\nnemogo\u010dega. Izgleda pa, da so nekateri krvave stvari planirali dale\u010d vnaprej.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>JODLERI IZ SLOVENIJE<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Zgodilo se je \u0161e v ranjki Jugoslaviji.\nImeli smo nastop v Novem Sadu, kjer smo sodelovali kot predstavniki Slovenskih\n\u017eeleznic na kulturnem sre\u010danju jugoslovanskih \u017eelezni\u010darjev. Vse nastope je\npovezoval nek zelo uglajen starej\u0161i gospod, ki je bil po poklicu profesor\nzemljepisa. Na listek smo mu napisali, katere pesmi bomo peli, (ker smo bili\nprepri\u010dani, da bo nekaj narobe smo mu \u010drkovali naslove pesmi, on pa je\npoznavalsko prikimaval) pred tem smo mu nekaj povedali tudi o oktetu itd.\nNastopil je trenutek, ko nas je napovedal. Kot je bilo dogovorjeno smo \u017ee med\nnapovedjo strumno kot vedno, prikorakali na oder. Prvi udarec usode je bil, da\nnam je narobe napovedal pesem. Namesto &#8220;Ti pob&#8217;\u010d ja k&#8217;na lumpej&#8221; je\nslovesno naznail &#8220;Ti pob&#8217;\u010d ja k&#8217;na tumbej&#8221;. Pevci smo planili v smeh.\nDrugi udarec pa je sledil neposredno za prvim, saj nas je \u0161e poznavalsko okarakteriziral\nkot &#8220;Jodleri iz Slovenije&#8221;.<\/p>\n\n\n\n<p>Smeha na odru je bilo ogromno, kljub\ntemu smo korektno odpeli ves program, le nekaj sekund smo si vzeli pred\nza\u010detkom za brisanje solz smeha in umiritev. <\/p>\n\n\n\n<p><br>\n<strong>LEDENA TORTA<\/strong>&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Mati na\u0161ega prvega tenorja Franjota je\nbila izvrstna kuharica. Med oktetovci je bila najbolj poznana po svojih\nsla\u0161\u010dicah. Zelo zanimivo je bilo prvo sre\u010danje pevcev okteta z njenimi\ndobrotami.<\/p>\n\n\n\n<p>Franjo je s svojo tedaj \u0161e malo\ndru\u017einico stanoval v veliki stolpnici ob Vojkovi cesti v najemni\u0161kem\nstanovanju.<\/p>\n\n\n\n<p>Cel ve\u010der smo bili &#8220;na\nterenu&#8221;, kar pomeni, da smo veliko prepevali. Ob polno\u010di so nam mo\u010di\npri\u010dele pohajati. Tedaj je Franjo izrekel zapeljive besede: &#8220;Fantje, gremo\nk meni domov na torto.&#8221; Nikogar med nami tedaj ni bilo, ki bi se branil\ntorte. Franjo je bil tiste dni tudi sam doma &#8211; \u017eena in h\u010derka sta bili pri\nnjegovi ta\u0161\u010di. Skoraj idealne razmere za na\u0161 polno\u010dni obisk. Franjo je imel v\nzamrzovalni skrinji nekaj razli\u010dnih in celih tort na zalogi. Ker nam je bila\nponujena izbira, smo se soglasno odlo\u010dili za \u010dokoladno torto. Problem je bil le\nv tem, da je bila torta zelo globoko zmrznjena in da bi se ogrela na potrebno\ntemperaturo za u\u017eivanje \u0161ele pozno zjutraj, ko bi bil \u017ee dan. In bil je delovni\ndan, zato je bilo to nesprejemljivo. Nekako smo tisto zmrznjeno torto z veliko\nmuko prerezali na pol in ugotovili, da se mnogo prepo\u010dasi ogreva. Tedaj smo od\nnekod privlekli fen (su\u0161ilec za lase) in z njim relativno hitro ogreli torto.<\/p>\n\n\n\n<p>Ko je torta izpuhtela smo vsak na svoj\ndom izpuhteli tudi mi. O tistem ve\u010deru pa med udele\u017eenci \u0161e vedno kro\u017ei legenda\no tem, kako izvirno smo odtajali torto.&nbsp;<\/p>\n\n\n\n<p>Seveda, \u010de smo znali \u017ee tedaj (s petjem)\nodtajati marsikatero srce, tudi ledena torta ni smela biti problem.<\/p>\n\n\n\n<p><br>\n<strong>ORTI POBERE \u0160TOPARJE<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Na\u0161 basist Marjan ali Orti se je nekega\npoletja peljal domov z dopusta na Pagu. Kot navadno je v avtu poslu\u0161al kak\noktet ali pevski zbor. Ob cesti pa sta \u0161topala dva mlaj\u0161a fanta, dijaka. Na\ntablici, ki sta jo kazala voznikom je bilo napisano, da \u017eelita v Ljubljano.\nMarjan je imel \u0161e dovolj prostora v avtu in jima je sredi Dalmacije radodarno\nponudil brezpla\u010den prevoz na \u017eeleno lokacijo. Med potjo je pri\u0161lo do raznih\npogovorov in ker je Marjan neumorno vrtil tiste zborovske in oktetovske pesmi\nje pogovor naletel tudi na tovrstno glasbo. Eden od fantov se mu je pohvalil,\nda njegov o\u010de tudi poje v nekem oktetu. Ker se pevci v oktetih vsaj na videz\npoznamo med seboj je Marjana za\u010delo malo bolj zanimati. V katerem oktetu pa\npoje? Odgovor je bil presenetljiv &#8211; v Desetem bratu. Orti, ki svojih pevskih\naktivnosti v tem oktetu fantoma \u0161e ni razkril, si je mislil, da ga fant pa\u010d\nvle\u010de za nos, saj se oktetovci redno dobivamo in poznamo dru\u017eine in otroke vseh\n\u010dlanov. Mislil, si je, da bi na vsak na\u010din moral fanta poznati. Tuhtal je \u010digav\nsin bi lahko to bil, pa se ni mogel ni\u010d pametnega domisliti. Pre\u0161inilo ga je,\nda ima morda \u017ee tisto starostno bolezen, ki ni\u010d ne boli, vsak dan pa zelo\nveliko novega izve\u0161 &#8211; o sklerozi, a je misel na to takoj opustil. Po dodatnih\nvpra\u0161anjih, ki jih je fantu zastavil, ter po odgovoru, da poje tudi \u0161e v\nRibni\u0161kem oktetu je kon\u010dno ugotovil, da je to pravzaprav sin na\u0161ega novega\ndrugega tenorja, \u010carlija, \u010digar dru\u017eine do tedaj \u0161e nismo poznali.<\/p>\n\n\n\n<p>Da pa \u010carlijevih dru\u017einskih \u010dlanov ne\npoznamo tudi \u0161e danes, po tolikih letih skupnega prepevanja je pa \u017ee \u010disto\ndruga zgodba&#8230;<\/p>\n\n\n\n<p><br>\n<strong>KAKO JE \u0160KERO UKRADEL ORTIJA<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Na\u0161 Orti je astmatik. Neke pomladi je\nmoral zaradi tega celo za nekaj dni na Golnik, kjer so mu opravili celo vrsto\npreiskav. Nerodno je bilo to, da smo imeli z oktetom nastop, na\u0161 drugi basist\nMilan pa je bil odsoten. Nastopa nismo mogli odpovedati, zato je predsednik\n\u0160kero sklenil, da bo \u0161el kar po Ortija. \u0160el je k njemu domov po koncertno\nobleko in se odpeljal na Golnik. Z Ortijem sta \u0161la najprej na sprehod v park,\nki sta ga podalj\u0161ala do parkiri\u0161\u010da, sedla sta v avto in lepo pri\u0161la na nastop.\nOrti je nastop lepo in s \u0161irokim nasmehom prenesel. \u0160kero ga je po nastopu\nhitro odpeljal nazaj in nih\u010de ni ni\u010d vedel. Malo nerodno je bilo le, ker je\nnastop snemala televizija. Zjutraj ga je glavna sestra nekaj sumljivo gledala,\nvendar je po nesre\u010dnem in trpe\u010dem izrazu, ki ga je Orti zmogel, samo na kratko\nsama zase odkimala in odgnala neke neverjetne misli.<\/p>\n\n\n\n<p>Med nami pa \u0161e vedno kro\u017ei legenda, kako\nje \u0160kero &#8220;ukradel&#8221; Ortija.<\/p>\n\n\n\n<p><br>\n<strong>NA RA\u010cJEM OTOKU<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Res vse ka\u017ee, da se skoraj nobena anekdota ne more zgoditi brez Ortija. Neko\u010d smo imeli nastop na Brdu pri Kranju. Peli naj bi na Ra\u010djem otoku enologom, ki so ocenjevali vina na Vinskem sejmu v Ljubljani. \u0160kero, kot vesten predsednik, ponavadi malo pred nastopom pokli\u010de vsakega posebej in povpra\u0161a, koliko ima \u0161e do mesta, kjer je nastop. Tako je poklical tudi Ortija in dobil odgovor, da je \u0161e doma v Ba\u0161ki grapi in da je ravno sredi ko\u0161nje. Po nekaj kratkih krikih je \u0160kero zaklju\u010dil razgovor in pri\u010del z akcijo iskanja rezervnega basa, kajti Milana tudi na ta nastop opravi\u010deno ni bilo. Nastop se je pri\u010del \u010dez slabe pol ure, saj bolj nismo mogli zavle\u010di pri\u010detka. Tik ob nas se nam je v pomo\u010d postavil vitez Ciraj, ki nam je v basovskem klju\u010du po posluhu in \u010dim bolj neopazno pritegnil. Prva pesem je bila pri kraju brez ve\u010djih pretresov, sledil je kratek nagovor, nato druga pesem. Med to pesmijo je bilo v ozadju \u017ee sli\u0161ati neko lomastenje in basiranje, ko pa smo pri\u010deli peti tretjo pesem, se je iz jarka v katerem se je preobla\u010dil, skobacal Orti in se nam pridru\u017eil. Pogled nanj je bil res razveseljiv, \u0161e posebej, ker je imel srajco zamaknjeno zapeto za en gumb in ne povsem zabasano za hla\u010de, ovratnik je imel \u0161trle\u010d kot klovn, metulj\u010dka na golem vratu, hla\u010de na pol zapete, \u010devlje pa odvezane. \u0160e dobro, da je v trenutku navdiha izna\u0161el nov pevski polo\u017eaj v oktetu &#8211; postavil se je namre\u010d za baritoni, tako, da ga poslu\u0161alstvo ni moglo dobro videti, pa \u0161e mrak mu je dajal zavetje. \u010cetrto pesem pa smo zapeli \u017ee \u010disto normalno.<\/p>\n\n\n\n<p>\u0160e sedaj ostaja skrivnost, kako je lahko\nOrti v tako kratkem \u010dasu pri\u0161el iz Primorske na Gorenjsko.<\/p>\n\n\n\n<p>Oktetovci smo znani tudi po svojem\nprefinjenem pivskem okusu in tu je sledilo drobno razo\u010daranje. Glede na publiko\n&#8211; bili so sami enologi in to s celega sveta &#8211; smo smatrali, da se bo na tej\nprireditvi pilo kaj zares izjemnega, vendar smo bili \u0161okirani, ker so na mize\nnosili \u010disto navadno namizno belo vino v navadnih litrskih steklenicah in\ngospodje enologi so ga veselo (in veliko) pili.<\/p>\n\n\n\n<p>Sledil je \u0161e nepozaben pevski ve\u010der,\nkjer je vsak enolog s pravo narodno pesmijo predstavil svojo de\u017eelo. Bilo je\nnepozabno. Posebno nam je v spominu ostal enolog z Japonske s svojim\nneverjetnim izvajanjem japonske ljudske pesmi. Zaljubil se je v na\u0161o glasbo in\nje za enega oktetovca, po na\u0161em izboru, \u017eelel pla\u010dati enoletni te\u010daj\nJapon\u0161\u010dine. Recimo, da se nismo mogli odlo\u010diti, kdo bi na te\u010daj \u0161el, zato\nenostavno ni \u0161el nih\u010de.<\/p>\n\n\n\n<p>Pa je splavala \u0161e ena prilo\u017enost&#8230;<\/p>\n\n\n\n<p><strong>\u010cARLIJEV PRIJATELJ<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Na poti po Avstraliji nas je pot zanesla\ntudi v manj\u0161i \u017eivalski vrt, kjer smo si lahko ogledali avstralske \u017eivali.\nVe\u010dina \u017eivali se je prosto sprehajala po \u017eivalskem vrtu. Bo\u017eali smo kenguruje,\nmajhne in velike, \u010dohali smrdljive koale (res so prijazne in \u010disto zares grozno\nsmrdijo), se fotografirali z nojevskimi emuji in se imeli res prijetno. Med\nvsemi temi \u017eivalmi pa je \u010carliju uspelo najti \u010dudno \u017eival s \u0161e bolj \u010dudnim\nimenom &#8211; wombat. \u017divalca iz dru\u017eine vre\u010darjev je podobna srednje velikemu in\nzelo kosmatemu pra\u0161i\u010du in, kot se je pokazalo, se zelo hitro nave\u017ee na ljudi.<\/p>\n\n\n\n<p>Na\u0161 wombat je torej le\u017eal, ali bolje\nre\u010deno dremal ob potki po kateri je pri\u0161el \u010carli. Ta si je za\u017eelel\nfotografirati \u010dudno bitje, zato mu je pri\u010del ne\u017eno prigovarjati naj vstane, da\nga bo lahko slikal. Neumna \u017eival pa se nekako ni ustrezno odzivala na \u010carlijeve\nmile pro\u0161nje, zato je \u010carli spremenil taktiko. Povzdignil je glas in upal, da\nbo imel s strogostjo ve\u010d uspeha. In res ga je. \u017divalca je namre\u010d za trenutek\nodprla o\u010di, drugega pa ni\u010d. Ko je \u010carli pri\u010del glasno protestirati in groziti,\n\u010de\u0161, da je on lepo in po\u0161teno pla\u010dal vstopnico ter da zato pri\u010dakuje, da mu bo\nkdo za ta denar tudi pripravljen kaj narediti. Ker je bil odziv, proti\n\u010carlijevim pri\u010dakovanjem, ni\u010den, je pri bli\u017enjem evkaliptusu odlomil drobno vejico\nin z njo groze\u010de stopil do zdaj \u017ee za\u010dudene \u017eivali. Enkrat ali dvakrat je proti\n\u017eivalci sicer groze\u010de a kljub vsemu ne\u017eno (\u010carli je konec koncev le priznan\nljubitelj \u017eivali &#8211; posebno ljubi perutnino, najraj\u0161i ima pohano) zamahnil z\nevkaliptusovo vejico. Svinj\u010de je le vstalo, se po\u010dasi prizibalo k njemu in se\nmu ne\u017eno, prijazno in dobrohotno podrgnilo ob nogo.<\/p>\n\n\n\n<p>Ves \u010das, ki ga je \u010carli ta dan \u0161e prebil\nv \u017eivalskem vrtu, se ni mogel znebiti kosmatega spremljevalca, ki je drobil za\nnjim, ga dobrodu\u0161no gledal in se vmes \u0161e nekajkrat prijazno stisnil k njegovi\nnogi.<\/p>\n\n\n\n<p>Tako je \u010carli, za ceno vstopnice, dobil\nnovega prijatelja. Ali pa je bilo morda ravno obratno? Wombat je dobil novega\nprijatelja, ta je pa \u0161e pla\u010dal za to.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>VSI SE U\u010cIMO<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Oktet Deseti brat v zadnjem \u010dasu svoje\nkoncerte, \u010de so le v normalnih dvoranah, zaklju\u010di s pesmijo, ki jo poznajo vsi\nv dvorani in jo tudi vsi pomagajo peti. Kaj takega na koncertih drugih oktetov\nni bilo v navadi. Vendar se tudi tu stvari spreminjajo.<\/p>\n\n\n\n<p>Slovenski oktet je bil za na\u0161o 25\nletnico na\u0161 gost. Na tej prireditvi smo kot zadnjo pesem zapeli priljubljeno\nljudsko pesem &#8220;Pozimi pa ro\u017eice ne cveto&#8221; in to tako, da je na koncu\nz nastopajo\u010dimi pela vsa dvorana. Izgleda, da je bilo fantom od Slovenskega\nokteta to tako v\u0161e\u010d, da so vsaj na enem svojih bo\u017ei\u010dnih koncertov, (na katerem\nje bil med poslu\u0161alstvom tudi na\u0161 Metod) na koncu skupaj s publiko zapeli Sveta\nno\u010d, bla\u017eena no\u010d.<\/p>\n\n\n\n<p>Lepo, da smo tudi mi v ne\u010dem vzor na\u0161im\nvzornikom.<\/p>\n\n\n\n<p>Krasno fantje, le tako naprej !<\/p>\n\n\n\n<p><strong>\u0160KEROTOVA TRGOVSKA \u017dILICA<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Bilo je&nbsp; v tistih \u010dasih, ko je v\nLjubljani &#8220;pognal&#8221; bol\u0161ji sejem. O tem, kako na njem cveti prodaja,\nsta se \u0161la prepri\u010dat tudi Zdravko (bolj znan kot \u0160kero) in Milan (bolj znan kot\nJure). Zadovoljna s tistim, kar sta videla, zlasti s prodajo rabljenih\ntekstilnih izdelkov, sta sklenila, da tudi onadva napravita \u010distko v doma\u010dih\ngarderobnih omarah.<\/p>\n\n\n\n<p>\u0160kero, znan po svojem\n&#8220;visokem&#8221; temperamentu, se je tega dela lotil nadvse temeljito.\nNajprej je iz omar zmetal kup majic, a to mu \u0161e ni bilo dovolj; ves ogret in\nrazvnet pa se je nato spravil \u0161e na srajce.<\/p>\n\n\n\n<p>Na &#8220;bolhi&#8221; naslednjo nedeljo\nmu je posel \u0161el kar dobro od rok; v slabi uri in pol je prodal vso kramo &#8211;\nrazen ene temno rjave srajce. Pripadniki takrat \u0161e bratskih narodov so se sicer\nmotali okoli nje, vpra\u0161ali za ceno, a jih je potem kar &#8220;zmanjkalo&#8221;.\n\u0160kerotu na koncu ni kazalo drugega, kot da je srajco, ki je bila sicer v tako\nreko\u010d odli\u010dnem stanju, a je bil zanjo prepri\u010dan, da je ni nikoli nosil &#8211; in da\nje tudi ne bo, prodal za simboli\u010den denar &#8211; mogo\u010de bi danes za to dobil kepico\nsladoleda. Konec dober, vse dobro, si je dejal na koncu.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010cez dva dni je imel oktet nastop, \u0160kero\npa si je \u017ee dan poprej &#8211; tudi to je njegova \u010dednost &#8211; lotil priprave pevske\n&#8220;uniforme&#8221;. A glej te\u017eave! Vse se je na\u0161lo, le neko temno rjavo\nsrajco &#8220;so mu drugi \u010dlani gospodinjstva o\u010ditno nekam zalo\u017eili&#8221;.\nIskanje in miselno raziskovanje se je kon\u010dalo &#8211; na bol\u0161jem sejmu.<\/p>\n\n\n\n<p>Drugi dan se je za\u010del njegov veliki lov\nza novo srajco. Prekri\u017earil je vso Ljubljano in v zadnji trgovini kon\u010dno na\u0161el\niskani primerek, po modelu in velikosti edini v mestu. Zanj je od\u0161tel toliko,\nda je \u0161el po zlu ves izkupi\u010dek prej\u0161njega dne, pa \u0161e kake pol leta bi moral\nslu\u017eiti na tak\u0161en na\u010din.<\/p>\n\n\n\n<p><strong>ZA\u010cASNO OZDRAVLJENI ORTI<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Bilo je \u017ee omenjeno, da je na\u0161 Orti hud\nastmatik. Pred odhodom v daljno Avstralijo se je fant po\u0161teno zalo\u017eil z raznimi\nzdravili, inhalatorji, pumpicami in drugimi pripravami za laj\u0161anje tega gorja.\nNesre\u010da pa je hotela, da je v naglici pozabil vsa zdravila pod avtomobilskim\nsede\u017eem in se \u0161ele visoko nad tlemi, na letalu, spomnil, da nima s seboj \u010disto\nnobenih zdravil za laj\u0161anje dihanja. Jezen sam nase nam je popolnoma resno\ngovoril, da naj kar pozabimo na njegov pevski prispevek, saj bo zelo dobro \u017ee\nto, da bo sploh ostal \u017eiv, kaj \u0161ele da bi kaj pel. Prispeli smo na\nnajoddaljenej\u0161i kontinent in smo kar nekako pozabili na zdravstvene tegobe\nna\u0161ega Marjana. \u010cez dva dni ga je le nekdo pobaral, kako in kaj je z njegovim\nzdravjem. Veselo je odgovori, da se krasno po\u010duti in nima nobenih problemov z\ndihanjem. In na\u0161 Marjan je v naslednjih dneh res kar pokal od zdravja. Pel je\ntako, kot \u0161e nikoli. Seveda, saj je lahko dihal. Prepri\u010dan je bil, da se je \u017ee\npozdravil, nakar smo od prebivalcev izvedeli, da je tamkaj\u0161nja klima res\nizjemno ugodna za astmatike. To so bili Marjanovi najbolj zdravi dnevi, kajti\n\u017ee takoj, ko smo stopili na doma\u010da tla ga je zadu\u0161ilo in ker so ga pri\u0161li na\nletali\u0161\u010de iskat s tistim avtom, ki je imel pod sede\u017eem pol lekarne si je lahko\nkmalu opomogel. Za nekatere in zaradi ne\u010desa je vsaj za nekaj \u010dasa tudi tujina\nlahko bolj\u0161a od domovine. Pa ni bila tujina tista temve\u010d je zrak v Avstraliji\npreplavljen z evkaliptusovimi &#8220;parami&#8221;. Za evkaliptus pa je znano, da\nlaj\u0161a te\u017eave z dihanjem.<\/p>\n\n\n\n<p>Pa dobro dihaj, Orti!<\/p>\n\n\n\n<p><strong>\u010cARLI PADE S POSTELJE<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Bilo je v Avstraliji, v Sidneyu.\nNastanjeni smo bili v hotelu Formule1, ki sodi v francosko verigo cenej\u0161ih\nhotelov. Njihova zna\u010dilnost je v tem, da so sobe v vseh njihovih hotelih povsod\npo svetu popolnoma enake in enako opremljene. Tako so v tipi\u010dni hotelski sobi\nna levi steni tri le\u017ei\u0161\u010da in sicer zakonska postelja spodaj z zglavjem ob\nsteni, pravokotno nad njo pa pograd, do katerega se pride po trdno vpeti\nkovinski lestvi.<\/p>\n\n\n\n<p>Med na\u0161imi raj\u017eami po svetu rad potuje z\nnami tudi na\u0161 umetni\u0161ki vodja g. Kores, izjemno vitalen in potrpe\u017eljiv gospod.\nDogaja se, da sta na potovanjih najve\u010dkrat skupaj v sobi skupaj s \u010carlijem, ker\nsta eden na drugega nekako navajena \u017ee od nekdaj (iz okteta Hoja, Ribni\u0161kega\nokteta&#8230;). Tudi v Sidneyu je naneslo, da sta si delila sobo. \u010carli je g.\nKoresu velikodu\u0161no odstopil zakonsko posteljo, sam pa si je odredil mesto\nzgoraj, na pogradu.<\/p>\n\n\n\n<p>Nekega jutra, ko smo se zbirali za odhod\nna ogled mesta smo najdalj \u010dasa \u010dakali \u010carlija. Umetni\u0161ki vodja g. Kores pa je\nhodil od enega do drugega in vsakemu nekaj \u0161epetal na uho. Reakcije njegovih\nsogovornikov oziroma izrazi na njihovih izrazih so bile od trenutka do trenutka\npopolnoma druga\u010dne. Tipi\u010den pogovor je potekal nekako takole:<\/p>\n\n\n\n<p>&#8220;Da vam povem, kaj se je danes\nzjutraj zgodilo!&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p>&#8220;Kaj pa?&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p>&#8220;Pomislite! \u010carli je padel&nbsp; s\npostelje!&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p>Glede na to, da smo vsi vedeli, da \u010carli\nspi na pogradu nad zakonsko posteljo in torej nad umetni\u0161kim vodjem je bilo\ntakoj logi\u010dno in zaskrbljeno vpra\u0161anje: &#8220;Ali je padel na vas?&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p>Sledil je&nbsp; tola\u017eilni odgovor:\n&#8220;Ne, ampak na kov\u010dke!&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p>Vsak si je v tistem trenutku \u017ee\npredstavljal \u010carlija, vsega polomljenega in obvezanega.&nbsp; Umetni\u0161ki pa je\nvsakega potola\u017eil, da verjetno ni prav hudo, saj se je \u010carli relativno hitro\npobral. Ker je na\u0161 umetni\u0161ki vodja resen in kulturen gospod ni ponovil \u010carlijevih\nbesed ob pristanku.<\/p>\n\n\n\n<p>Vsi smo bili zaskrbljeni, kaj je z na\u0161im\n\u010carlijem. Ni ma\u010dji ka\u0161elj \u010de se pol stoletja star in okoli cent te\u017eek dedec\nzvrne in pade okoli meter in pol dol na kaj trdega.<\/p>\n\n\n\n<p>Kon\u010dno je zadnji prihla\u010dal tudi \u010carli in\nvsi smo ga za\u010dudeno ogledovali. Ko smo mu pojasnili \u010demu ga tako resno in\nsumljivo vsi ogledujemo se je samo nasmehnil in rekel, da mu je samo spodrsnilo\nna \u010disto spodnjem klinu lestve, tako, da je samo mo\u010dno zaropotalo, ker je\nizgubil ravnote\u017eje in se ujel na kov\u010dkih, ki so bili tam blizu. Gospod Kores je\nbil v tistem trenutku ravno obrnjen drugam, tako, da je videl in sli\u0161al le\nzadnji kader.<\/p>\n\n\n\n<p><br>\n<strong>\u010cARLI MINUS ENA IN POL<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Na\u0161 \u010carli si slu\u017ei vsakdanji kruh s\nprakti\u010dno vsakodnevnim prepevanjem. Je univerzalen pevec in lahko poje tako\nbariton kot drugi tenor. Ker je bolj bariton kot drugi tenor mu prepevanje na\nmestu drugega tenorja v oktetu v\u010dasih povzro\u010da nekaj problemov.<\/p>\n\n\n\n<p>\u010carli zelo skrbi za svoj dober glas in\npevsko kondicijo. Osnovno sredstvo pre\u017eivljanja &#8211; svoj dober glas &#8211; \u010carli\nuspe\u0161no varuje na razli\u010dne na\u010dine. Eden od na\u010dinov je na primer ta, da se pesem\nintonira nekaj ni\u017eje, drugi na primer, da zapoje\u0161 kak\u0161no pesem manj, pa \u0161e bi\nse jih kaj na\u0161lo v njegovem arzenalu.<\/p>\n\n\n\n<p>Na \u010crnu\u010dah leta 2004 smo imeli na neki\nprireditvi predstavitev okteta. Milan je bil zadol\u017een, da v prosti besedi\npredstavi delo okteta in ob tem tudi predstavi pevce v oktetu. Milan se je na\nvso stvar resno pripravil, tako, da mu je beseda lepo tekla.<\/p>\n\n\n\n<p>Ob predstavitvi je med drugimi\npredstavil \u0161e \u010carlija: &#8220;Drugi tenorist Marjan Kra\u0161evec, ki je bolj poznan\nkot \u010carli minus ena in pol.&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p>Vsi smo se za\u010dudeno zagledali v Milana,\nki je tisti <em>minus ena in pol <\/em>razlo\u017eil v tipi\u010dnem \u010carlijevem slogu:\n&#8220;Fantje, dajmo eno pesem manj, druge pa pol tona ni\u017eje.&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p><br>\n<strong>JAZ SEM SE ODLO\u010cIL<\/strong><\/p>\n\n\n\n<p>Tega je \u017ee kar nekaj let. Zgodilo pa se\nje po pevski reviji, ki jo je tedanja ob\u010dinska Zveza kulturnih organizacij\nLjubljana Be\u017eigrad prirejala vsako leto. Na tej pevski reviji so se z nekaj\npesmimi predstavile vse pevske skupine v ob\u010dini. Navadno je bilo po prireditvi\nbolj veselo. Vsak je dobil sendvi\u010d, pa pivo ali kozarec vina, ali dva, ali tri,\nali preve\u010d&#8230;<\/p>\n\n\n\n<p>Tako po prireditvi pristopi k Metodu\nmo\u017eakar v zrelih letih, ki je prepeval pri nekem drugem pevskem zboru, in\npri\u010dne hvaliti oktetovo petje. Spra\u0161uje ga o tem, kdo oktet vodi, kdaj, kje in\nkolikokrat ima oktet vaje, kje vse nastopa in \u0161e mnogo detajlov. Na vsa\nvpra\u0161anja mu Metod vestno in natan\u010dno odgovarjal, \u010deprav je mo\u017eakar kazal\ndolo\u010dene znake alkoholiziranosti. Naenkrat pravi Metodu:<\/p>\n\n\n\n<p>&#8220;No, jaz sem se odlo\u010dil. V torek\nbom pri\u0161el k vam na vajo. Pel bom bariton v va\u0161em oktetu.&#8221;<\/p>\n\n\n\n<p>To je oktetovega baritonista izredno\npresenetilo in mo\u017eakarju je pri\u010del razlagati, da je oktet zaklju\u010dena skupina,\nki tvori osem pevcev in da v tem trenutku oktet ima osem pevcev in od tega celo\ndva baritona in nobenega pevca ne potrebuje. Vendar je bil mo\u017eakar ravno prav\nnalit, da se niti slu\u010dajno ni pustil prepri\u010dati in je trmasto vztrajal pri\nsvojem. Na koncu je \u0161e vzrojil, \u010de\u0161, kaj se sploh pogovarja s pevcem, da se bo\npa\u010d raje dogovoril z vodjem okteta in je jezno od\u0161el iskat na\u0161ega umetni\u0161kega,\nki je bil nekje med mno\u017eico.<\/p>\n\n\n\n<p>Metod je o zanimivem dogodku takoj\nobvestil ostale pevce in smehu ni bilo ne konca ne kraja.<\/p>\n\n\n\n<p>Naslednji torek pa mo\u017eakarja na vajo\nokteta, kljub jasno izra\u017eenemu in resnemu namenu, vseeno ni bilo.<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>V na\u0161em toliko in toliko letnem delovanju se nam je zgodilo marsikaj zanimivega. Morda bo katera od teh anekdot zanimiva tudi za obiskovalce spletne strani. Pa \u010dez kak\u0161en mesec spet pokukajte na to stran, sigurno bo \u0161e kaj novega. POMLAJENI SLOVENSKI OKTET Poleti 1982 smo se odpravili na na\u0161o prvo raj\u017eo v &#8220;tujino&#8221;. Od\u0161li smo [&hellip;]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"parent":0,"menu_order":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","template":"","meta":{"footnotes":""},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/42"}],"collection":[{"href":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages"}],"about":[{"href":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/page"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=42"}],"version-history":[{"count":4,"href":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/42\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":251,"href":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/pages\/42\/revisions\/251"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/oktet-desetibrat.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=42"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}